Odzivnost mame nas uči sprejemanja lastnih potreb

Odnos z mamo se začne že pred našim rojstvom v njeni maternici. Pomembne občutke, ki jih še ne zmoremo ubesediti ali kognitivno razumeti, vsrkavamo v telo in energijsko polje preko posteljice, maternice in amnijske tekočine. Pogosto že v maternici čutimo mamo in razvijemo osnovne občutke, ki obarvajo našo izkušnjo življenja, kot so občutek varnosti, podpore in obilja.

Vir življenja in pripadnost

Ko se rodimo, je mama za nas Vir in Življenje samo. Preko nje dobivamo hrano za preživetje, varnost, ljubezen in zavetje. Je naša prva vez z življenjem. Če smo na kakršen koli način čutili, da nas je mama zavrnila, se lahko počutimo, kot da nas je zavrnilo življenje samo, bog, ali vesolje. In če nismo čutili, da ji pripadamo, se nam lahko občutek nepripadnosti ponavlja skozi izkušnje v življenju.

Podpora in pomoč

Podobno je z občutkom preskrbljenosti. Kadar smo ob stiku z mamo čutili, da je do nas ljubeča, pozorna in da se odziva na naše potrebe, smo bili do njene ljubezni odprti. Sprejemali smo njeno energijo, se povezovali z njo brez strahu, jeze ali odpora in bili pomirjeni v gotovosti njene ljubeče skrbnosti. Lahko smo se zanesli, da se bo odzvala na naše potrebe, da bo naša stiska rešena in da bo za nas poskrbljeno, naj bo to potreba po zaščiti, pripadnosti ali tolažbi ali pa potreba po hrani, igri ali previjanju.

Odnos mame do nas ponotranjimo

Mama je naš prvi stik, interakcija in odnos. Njen ljubeč, potrpežljiv ali pa morda indiferenten odziv postavi pomembne temelje, na katerih zraste naše dojemanje sveta in odnosov kot varne ali pa nepodporne. Preko občutkov, misli in odnosa, ki ga ima mama do nas, si ustvarimo vtis o svoji vrednosti, kako pomembni smo drugim ljudem in kako zanesljiva je ljubezen drugih.

Učenje odnosov

Preko prvega odnosa se učimo odnosa do sebe in vloge, ki jo bomo prevzeli v odnosih. Velik del našega stila navezanosti se oblikuje preko materine (ne)uglašenosti in (ne)odzivnosti na naše potrebe. Varno navezanost otrok občuti kot Pripadam ti in ker ti pripadam, imam svoj prostor na tem svetu. Otrok se čuti varnega in podprtega. Verjame, da se bo mama odzvala na njegove potrebe, ko jo bo potreboval. Je miren in sproščen, energija pa se usmeri v njegov razvoj.

Odzivna mama

V prvih letih je otrok pri reševanju osnovnih potreb popolnoma odvisen od odzivnosti drugih. Kadar ne doživimo konsistentne odzivnosti, se naučimo, da pomoč ni (vedno) na voljo, svet se nam ne zdi prijateljski ali podporen, občutimo nesigurnost. Ne vemo, ali bomo dobili, kar potrebujemo in naš osnovni občutek zaupanja je ranjen.

Odzivna mama nam preko verbalnih in neverbalnih sporočil ter dejanj sporoča Poskrbela bom zate. Tvoje potrebe so mi pomembne. Tukaj sem zate. Lahko se nasloniš name. V zgodnji razvojni stopnji otrok svoje potrebe občuti kot nujne. Predstavljajte si, da vaša hiša gori, a nihče ne pride na pomoč. Ali pa vam nekdo ponudi, da vam odnese smeti. Bi razvili prepričanje, da boste prejeli pomoč in podporo, ko ju boste potrebovali?

Da bi se lahko mama ustrezno odzvala na otrokove potrebe, mora biti z njimi uglašena in jih prepoznati. Pravilno razumevanje otrokovih potreb na dolgi rok ustvarja varen prostor, v katerem otrok čuti, da je zanj poskrbljeno, kar vodi do razvoja samoregulacije čustev.

Kako se odzivate na svoje potrebe?

Se ne spomnite, kako se je vaša mama odzvala na vaše potrebe v prvih letih življenja? Velik pokazatelj je vaš sedanji odnos do lastnih potreb. Ste do svojih potreb spoštljivi in pozorni? Se jih sramujete in jih poskušate skriti? Morda jih glasno zahtevate? Način, na katerega se odzivate na lastne potrebe pogosto ustreza odzivu, ki ga je imela do njih vaša mama. Kako se vaša mama odziva na potrebe drugih ljudi? Je pripravljena pomagati, ali zameri potrebe drugih? Se ne znajde? Z milino? Ali morajo ljudje ponavljati svojo prošnjo? Se odziva na lastno idejo o tem, kaj so potrebe drugih, namesto, da bi se o njih zares pozanimala?

Ljubeč odnos do sebe lahko začnete graditi sedaj

Razlogov, zakaj se mama na naše potrebe morda ni odzvala tako, kot bi si želeli, je mnogo. A kot odrasli lahko sami vplivamo na odnos do sebe in ga gradimo v bolj pozitivnega in opolnomočenega. Bodite pozorni na svoje misli, čustva in občutke v telesu. Kako se odzivate na svoje potrebe? Na katerih področjih se lahko bolje podprete? Kaj lahko storite za svoje potrebe v tem trenutku? Prave spremembe se dogajajo, ko prevzamemo odgovornost zanje in začnemo s spremembami – tudi z najmanjšimi koraki.

Prepoznavanje področij, kjer ne delujemo v svoje najvišje dobro, so priložnost za rast in zdravljenje se zgodi, ko prenehamo zapuščati samega sebe.

Četudi naša prva izkušnja življenja ni bila najbolj ljubeča, se lahko za skrbnost, toplino in ljubezen do sebe in drugih odločimo sedaj.